Ščitnica za svoje nemoteno delovanje potrebuje specifična mikrohranila, ki pomagajo pri sintezi, sproščanju in pretvorbi hormonov. Pomanjkanje teh hranil lahko pripelje do utrujenosti, nepojasnjene pridobitve telesne teže, težav s kožo ali koncentracijo.
Poleg joda, ki je osnovni element ščitničnih hormonov, je selen nujen za zaščito ščitnice pred oksidativnim stresom. Selenova vloga se kaže predvsem pri avtoimunskih boleznih, kjer lahko zmanjšuje vnetja. Pri tem se priporoča uživanje 1–2 brazilskih oreškov dnevno, kar zadostuje dnevnim potrebam po selenu.
Cink ima pomembno vlogo pri uravnavanju ščitničnih hormonov in imunskem sistemu. Najdemo ga v bučnih semenih, leči, stročnicah in polnozrnatih izdelkih. Železo sodeluje pri transportu kisika v celice in pri nastajanju T3 hormona. Meso, špinača, fižol in oves so dobri viri železa, vendar je njegova absorpcija večja, če se kombinira z vitaminom C.
Vitamin A vpliva na proizvodnjo TSH (ščitničnega stimulirajočega hormona), medtem ko je vitamin B12 pogosto v pomanjkanju pri ljudeh s ščitničnimi motnjami. Ta vitamin podpira živčni sistem in energijo ter ga najdemo v živalskih proizvodih.
Z uravnoteženo prehrano in morebitno dopolnitvijo z vitamini (po posvetu z zdravnikom) lahko bistveno izboljšamo delovanje ščitnice in preprečimo neželene simptome hormonskega neravnovesja.